Kako je zrastla naša hiška

Naša lesena hiška je središče skupnostnega prostora, ki ga ustvarjamo v Volčjem Potoku. Zgodbo smo začeli pisati spomladi leta 2020, po prvem valu korona histerije. Združile smo se tri družine, ki svojih otrok nismo imeli v javnem vzgojno-izobraževalnem sistemu.

Najeli smo travnik na gozdnem obrobju in šli takoj v akcijo! Glede na pot sonca sta Jan in Klemen določila najboljše mesto za našo hiško.

Sledile so prve čistilne akcije ...

... in pikniki na travniku.

Naši otroci so bili od vsega začetka udeleženi v procesu nastajanja našega skupnega prostora.

Naši glavni gradbeni sili, Jan in Klemen, se usklajujeta.

Najprej sta privalila nekaj skal in postavila točkovne temelje.

Zabijanje žebljev je sproščujoče!

Kakšna sreča, da imamo prijatelje, ki radi priskočijo na pomoč. Hvala Rok!

Ženski del ekipe je skrbel za prehrano in smeh.

Pomagal nam je tudi lastnik parcele Silvo, z materiali in s svojim posebnim prevozom.

Grušt v nastajanju.

Otroci so imeli zraven vedno veliko dela.

Po delu se prileže toplo kosilo, ki smo ga seveda pripravili kar na Placu.

Grušt stoji!

Naši zvesti pomočniki.

Hiško smo najprej spravili pod streho.

Otroci so imeli zraven vedno tudi svoje gradbene projekte.

Še preden je bila naša hiška gotova, so že prišli prvi obiskovalci in začela je nastajati naša skupnost.

Urejanje okolice. Da se ne bi utopili v blatu, smo priskrbeli sekance.

Spet so nam priskočili prijatelji na pomoč. Tudi njemu je ime Rok in smo mu hvaležni!

Še mivka za peskovnik.

Naša hiška poleti. Tukaj še brez vrat.

Ko je pritisnil mraz, je Jan končal notranjost. S Klemnom sta naredila vrata z velikimi okni iz pleksi stekla. Na bolšjaku smo si kupili malo pečko in naš skupni domek je bil končan! Hvala našim očkom, da so za nas ustvarili toplo zavetje!